Najkrajša pot do odgovorov na pogosta vprašanja.
Odvzeto enoto polne krvi ločimo na njene posamezne sestavine oziroma krvne komponente. To naredimo s pomočjo fizikalnih metod, na primer s centrifugiranjem, filtriranjem in podobno. Na ta način dobimo v manjšem volumnu posamične komponente toliko celic, na primer eritrocitov, kot jih je v celi vrečki polne krvi. Zdravljenje s krvnimi komponentami je bolj učinkovito in varno, saj dobi bolnik le tiste sestavine krvi, ki jih potrebuje.
Ker iz ene vrečke polne krvi lahko pripravimo koncentrirane eritrocite, koncentrirane trombocite in svežo zmrznjeno plazmo, lahko te tri komponente uporabimo za zdravljenje treh bolnikov, od katerih vsak potrebuje prav to ali ono krvno sestavino. S pravilno uporabo komponent lahko torej učinkoviteje in varneje zdravimo več bolnikov, kot bi to bilo mogoče z nepredelano polno krvjo.
Kri odvzamemo v trojno plastično vrečko, ki vsebuje ohranitveno raztopino. Matična vrečka, v katero odvzamemo kri, je s plastičnima cevkama povezana s satelitnimi vrečkami, zato lahko vsebino brez odpiranja in nevarnosti kontaminacije pretakamo iz ene vrečke v drugo. Za predelavo krvi v plastičnih vrečkah potrebujemo centrifuge, priprave za stiskanje vrečk, za zavarjevanje plastičnih cevk, hladilnike, zamrzovalnike in drugo.
Posamezne sestavine krvi po odvzemu različno hitro propadajo, zato moramo kri predelati v šestih urah po odvzemu. Zaradi različnih lastnosti in različnega časa preživetja posameznih krvnih celic in sestavin plazme uporabljamo pri predelavi krvi različne temperature in različne hitrosti centrifugiranja, že pripravljene krvne komponente, katerih čas uporabnosti je od komponente do komponente različen, pa hranimo tudi pod različnimi pogoji. Za pridobivanje posameznih komponent lahko na centrifugah nastavimo različne hitrosti vrtenja in različne temperature.
Sistem trojne vrečke, v kateri je matična vrečka napolnjena s polno krvjo, vložimo v nosilec za vrečko pri centrifugi. Med centrifugiranjem se posamezne sestavine krvi zaradi različne specifične teže ločijo, tako da v spodnji polovici vrečke dobimo temno rdečo plast eritrocitov, nad njimi pa levkocite in trombocite, ki pa jih ne vidimo kot posebno plast. V vrhnjem delu vrečke je slamnato rumena plazma, tekoči del krvi. Po končanem centrifugiranju vrečke s krvjo previdno prenesemo v stiskalec za kri. Z njim lahko posamične sestavine krvi po sprostitvi zapore med vrečkama pretočimo iz matične v satelitno vrečko. Nato cevke med vrečkami zavarimo in prerežemo. Vsako vrečko stehtamo in na etiketo zabeležimo njeno težo. Sledi postopek finalizacije, ko s pomočjo računalniškega informacijskega sistema preverimo rezultate laboratorijskih preiskav. Na osnovi nadzorovanih podatkov na vrečke s to ali ono krvno komponento nalepimo etiketo z vsemi predpisanimi podatki. Komponenta krvi je s tem pripravljena za transfuzijo in jo shranimo pod pogoji, primernimi za posamezno komponento.
Vsaka krvna komponenta zahteva posebno hranjenje v posebni ohranitveni raztopini.
Eritrocite ali rdeče krvne celice hranimo v posebnih hladilnikih na +2 do +6 ºC, obstojne so 6 tednov. Trombociti ali krvne ploščice so obstojne pet dni na +22 ºC. Plazmo globoko zamrznemo na -30 ºC in takšno lahko hranimo do enega leta.