Najkrajša pot do odgovorov na pogosta vprašanja.
Kri sestavljajo krvne celice (45 %) in krvna plazma (55 %). Krvne celice so treh vrst in vsaka opravlja posebne naloge.
Rdeče krvne celice ali eritrociti oskrbujejo vse telesne celice s kisikom. Vsebujejo hemoglobin (rdeče krvno barvilo), ki veže pline, kot sta kisik, ogljikov dvokis, in druge koristne ali škodljive pline. Slabokrven je človek, ki ima znižano vsebnost hemoglobina oz. zmanjšano število eritrocitov. Najnižje vrednosti hemoglobina, ko lahko damo kri, so za moške 135 g/l in za ženske 125 g/l.
Bele krvne celice ali levkociti igrajo glavno vlogo pri obrambi organizma pred okužbami in ustvarjanju odpornosti s pomočjo protiteles. Pri vdoru tujka v organizem obkolijo tujek ali poškodovane in odmrle celice (vnetje) in jih odstranijo. Gnoj sestavljajo levkociti, razpadle celice in tujek.
Krvne ploščice ali trombociti pa so zadolženi za strjevanje krvi skupaj s faktorji strjevanja, ki se nahajajo v plazmi. V rani, ki v začetku krvavi, se v nekaj minutah naredi strdek in tako prepreči nadaljnjo krvavitev. Pri motnjah strjevanja krvi opazimo podaljšano krvavitev.
Plazma vsebuje številne snovi, ki so pomembne za normalno delovanje organizma. Pri opeklinah in drugih mehurčastih tvorbah tvori rumenkasto tekočino.
Delovanje krvnih celic in prepletanje ter medsebojno sodelovanje s sestavinami plazme je tako kompleksno, da še dolgo ne bo mogoče pripraviti umetne krvi. Ravno zato je vsaka odvzeta enota krvi izjemno dragocena in jo uporabimo tako, da zadostimo potrebam številnih bolnikov, ki brez nje ne morejo živeti. Kri je v stiku z vsemi celicami v telesu, zato nam preiskave krvi lahko pokažejo stanje organizma. Z njimi lahko ugotavljamo različne bolezni, dedne zasnove ali presojamo in napovedujemo dogajanje. V krvi zaznamo tudi različne povzročitelje bolezni, ki se pri transfuziji krvi lahko prenašajo s krvjo.
Pri odraslem posamezniku odtehta teža krvi približno 7 % telesne teže. Torej ima 70 kg težak človek okoli 5 litrov krvi.