Krvodajalci so pomagali rešiti mnogo življenj. Preberite si njihove zgodbe.
Tomaž
Tik pred svojim 16. rojstnim dnem je Tomaž zbolel za gripo, vsaj tako je mislila njegova mama. V bolnišnici so s krvnim testom ugotovili, da je bolezen mnogo resnejša - Tomaž je imel levkemijo. Takoj je začel s kemoterapijo, ki je tekom njegovega zdravljenja zahtevala 25 enot eritrocitov (rdečih krvnih celic) in prek 30 enot plazme. Tomaž je doživel svoj 16. rojstni dan. Danes je star 19. let, levkemija je v remisiji in je vpisan na fakulteto. "Brez krvodajalcev mi ne bi uspelo," pravi Tomaž, "danes bi ne bil tu brez njih".
Ana
Ana je bila rojena prezgodaj in njeno malo telo ni zmoglo samostojno proizvesti dovolj krvi. Dodatna kri je bila potrebna takoj. Na srečo, zahvaljujoč skrbnim krvodajalcem, jo je Ana prejela dovolj zgodaj in čez 7 tednov se je lahko preselila v svoj dom. Anina babica pravi: "Že pred tem dogodkom smo občasno darovali kri, vendar si nikoli nismo mislili, da bomo v družini kdaj življensko odvisni od krvodajalcev." Danes sta tudi Anina mama in oče redna krvadajalca, hvaležna vsem anonimnim darovalcem, ki so njuni hčeri rešili življenje.