Najkrajša pot do odgovorov na pogosta vprašanja.
Na odvzem krvi lahko pridete v okviru rednih krvodajalskih akcij ali v delovnem času transfuzijskih služb.
Za odvzem krvi morate izpolnjevati osnovne pogoje za krvodajalca. Krvodajalec ste lahko, če ste zdravi, stari od 18 do 65 let in tehtate najmanj 50 kilogramov. Ženske lahko dajejo kri vsake 4 mesece, moški vsake 3 mesece. Odstopanja od navedenih pogojev lahko izjemoma odobri zdravnik.
Pred odvzemom krvi si natančno preberite navodila pred odvzemom krvi. V primeru, da imate kakršen koli dvom ali vprašanje glede svojega zdravja, se lahko posvetujete z zdravnikom še pred prijavo na mestu odvzema ali pa nas pokličete po telefonu.
Na splošno velja, da lahko pridete na odvzem krvi kot krvodajalec, če ste zdravi, stari od 18 do 65 let in tehtate najmanj 50 kg. Ženske lahko dajo kri vsake 4 mesece, moški vsake 3 mesece. Na odvzem krvi pridite spočiti. Popijte dovolj tekočine in pojejte nemasten obrok hrane, npr. kruh z marmelado, čaj, sok ali kavo.
Iz odvzete krvi krvodajalcev pripravljamo krvne pripravke, ki vsebujejo posamezne sestavine krvi (krvne komponente) in plazmo (zdravila iz krvi).
Krvne pripravke dobimo tako, da vrečke z odvzeto krvjo in ohranitveno raztopino predelamo. S pomočjo centrifug in stiskalcev kri ločimo na rdeče krvne celice, krvne ploščice in plazmo. Ločimo jih zato, da bolnik prejme samo tisto sestavino krvi, ki je glede na naravo bolezenskega stanja nima dovolj. Tak način zdravljenja imenujemo komponentna terapija. S pomočjo predelave tako lahko en krvodajalec pomaga več bolnikom hkrati. Rdeče krvne celice (eritrociti) hranimo v posebnih hladilnikih na 2 do 6 °C, obstojne so 6 tednov. Krvne ploščice (trombociti) so obstojne do pet dni na +22 °C. Plazmo globoko zamrznemo na -30 °C in takšno lahko hranimo do enega leta (plazma). Od ustanove, kjer je kri shranjena, do bolnika je treba kri dostaviti v posebnih hladilnih torbah, da se krvne celice med potjo ne bi poškodovale oz. zaradi temperaturnih razlik odmrle.
Vsako enoto odvzete krvi testiramo na prisotnost označevalcev hepatitisa B (HBsAg) in C (anti-HCV, HCV RNK), aidsa (anti-HIV I/II) in sifilisa (anti-lues) z namenom, da preprečimo možno okužbo bolnika z okuženo krvjo dajalca.
V primeru pozitivnih izsledkov testiranja krvi transfuzijska služba krvodajalca zaupno obvesti in/ali ga po potrebi pokliče na odvzem vzorca krvi za ponovitev testiranja.
Po priporočilih Sveta Evrope volumen polne krvi pri enkratnem odvzemu ne sme preseči 13 % celotnega volumna krvi. Da bi enak volumen krvi lahko dajali vsi krvodajalci, ki so težji od 50 kg, so določili standardni odvzemni volumen 450 ml. Za pripravo ustreznih krvnih komponent (rdeče krvne celice, krvne ploščice in plazma) potrebujemo zadosten volumen polne krvi. Če bi odvzeli manjši volumen krvi, iz nje ne bi mogli pripraviti krvnih komponent, ki bi ustrezale predpisanim standardom. V tem primeru bi morali bolniku dajati določeno krvno komponento večjega števila krvodajalcev, kar pa pomeni za prejemnika večje tveganje za prenos nalezljivih bolezni in druge zaplete.
Že med samim odvzemom krvi pride do prerazporeditve krvi v krvnem obtoku, zato krvni pritisk ne pade. V nekaj urah po odvzemu se volumen krvi normalizira s prehodom tekočine iz tkiv v žile. V tem času je pomembno, da krvodajalec popije dovolj tekočine. Plazemske beljakovine se obnovijo v nekaj dneh, krvne celice pa se obnovijo deloma takoj s sproščanjem iz notranjih zalog in deloma s pospešenim nastajanjem novih celic v kostnem mozgu. Krvne ploščice se tako nadomestijo v nekaj dneh, rdeče krvne celice pa v dveh do treh tednih. Najdlje se pri rednem dajanju krvi (večkrat letno) obnavljajo zaloge železa. Prav zaradi tega dajanje krvi ne sme biti pogosteje kot vsake 3 mesece za moške in 4 mesece za ženske.
Dolgoročno dajanje krvi nima nobenega dokazanega vpliva na krvni pritisk. Med odvzemom krvi in neposredno po njem lahko pride prehodno do blagega znižanja krvnega pritiska, dokler se volumen krvi ne normalizira (nekaj ur po odvzemu). Pogosteje so težave posledica zgolj počasnejšega uravnavanja krvnega pritiska pri spremembah položaja telesa, na primer pri vstajanju se nam lahko prehodno rahlo zavrti. Krvodajalci, ki se zdravijo zaradi visokega krvnega pritiska, lahko dajo kri le, če imajo krvni pritisk urejen in zdravila jemljejo redno. Odvzem krvi pri krvodajalcu z nezdravljenim visokim krvnim pritiskom je lahko nevaren, saj degenerativno spremenjene stene žil niso sposobne takojšnje kompenzacije odvzetega volumna krvi.
Naenkrat smemo krvodajalcu odvzeti največ 13 % njegovega volumna krvi, ki ga lahko zdrav organizem brez težav nadomesti. Slabo počutje med odvzemom krvi in po njem je posledica slabe psihične in fizične pripravljenosti krvodajalca na odvzem krvi. Pretiran strah pred odvzemom krvi, vbod z iglo ali že samo pogled na kri lahko pri nekaterih občutljivejših ljudeh povzroči refleksen padec krvnega pritiska, ki se lahko stopnjuje do izgube zavesti. V primeru nenadnega navala vročine, močnega potenja, slabosti, vrtoglavice, omotice, šumenja v ušesih ali motenj vida se je treba takoj uleči v vodoraven položaj in težave naglo preidejo. Da se odvzem krvi ne bi končal s slabim počutjem, pa je najbolj pomembno, da na odvzem krvi pridete spočiti, popiti morate dovolj tekočine in zaužiti nemasten obrok hrane.
Od odkritja krvne skupine ABO pred več kot 100-timi leti je danes poznanih že preko 400 različnih krvnih skupin. Čeprav nekatere od njih danes povezujemo z določenimi boleznimi, vloga večine krvnih skupin še ni poznana. Pri transfuziji krvi dajemo bolniku praviloma kri njegove krvne skupine ABO in Rh D, kadar pa to ni možno, se odločimo za zamenjavo krvne skupine. V tem primeru je najbolj ugodna krvna skupina O za rdeče krvne celice in AB za krvno plazmo, saj ju lahko damo bolniku katere koli krvne skupine. V Sloveniji ima krvno skupino A približno 40 % ljudi, O 38 %, B 15 % in AB 7 %. Približno 18 % ljudi je Rh D-negativnih, kar pomeni, da lahko prejemajo kri le od prav tako Rh D-negativnih krvodajalcev.
Zakon o delovnih razmerjih, ki je pričel veljati januarja 2003, določa, "da ima delavec pravico do odsotnosti z dela zaradi darovanja krvi na dan, ko prostovoljno daruje kri. V tem primeru izplača delodajalec nadomestilo za plačo delavcu v breme zdravstvenega zavarovanja" (169. člen zakona).
To točneje pomeni, da krvodajalcem pripada 1 prost dan, katerega stroške pokriva obvezno zdravstveno zavarovanje. Zato mora delodajalec v ta namen Zavodu za zdravstveno zavarovanje predložiti vaše potrdilo o darovanju krvi in posebno potrdilo, iz katerega je razvidna osnova za nadomestilo plače. Delodajalec obe potrdili predloži Zavodu ob vložitvi refundacijskega zahtevka.
Ves material (igle, vrečke ... ), ki ga pri odvzemu uporabljamo, je sterilen in za enkratno uporabo, zato pri odvzemu krvi ni možnosti okužbe dajalca.
V Sloveniji imamo krvi dovolj, saj zagotavljamo bolnikom potrebno količino krvi. Seveda pa so zaloge krvi spremenljive in odvisne predvsem od porabe krvi in števila odvzemov krvi. Do nihanj prihaja tako zaradi slabše udeležbe krvodajalcev na krvodajalskih akcijah kot tudi zaradi večje porabe krvi. Uravnavanje zalog krvi je tako zelo kompleksno in odgovorno delo tako organizatorjev krvodajalskih akcij, transfuzijske službe kot uporabnikov.
Vprašalnik je eden izmed ukrepov za zagotavljanje varne transfuzije krvi, zato je zelo pomembno natančno izpolnjevanje. Na podlagi vprašalnika zbiramo podatke o krvodajalčevih preteklih boleznih, sedanjem zdravju in načinu življenja. Podatke zbiramo zaradi obstoja tveganj prenosa okužb kljub laboratorijskim preiskavam in zaradi tveganja prenosa okužb z nekaterimi povzročitelji, katerih prisotnosti ne testiramo.
Zato pred vsakim odvzemom krvi opravimo izbor krvodajalcev, kar pomeni, da na podlagi rezultatov laboratorijskih preiskav, vsebine odgovorov v vprašalniku in zdravniškega pregleda krvodajalcu svetujemo ali odsvetujemo odvzem krvi. Odvzem krvi odsvetujemo vedno takrat, ko bi z odvzemom krvi lahko škodili krvodajalcu ali bi lahko nastopili neželeni škodljivi učinki pri prejemniku krvi in možen prenos bolezni na bolnika.
Na dan odvzema krvi krvodajalcem odsvetujemo upravljanje s prevoznimi sredstvi, še posebej na daljših relacijah.
To še zlasti velja za poklicne voznike, katerim odsvetujemo opravljanje službe na dan odvzema krvi.