Najkrajša pot do odgovorov na pogosta vprašanja.
Tkivni antigeni HLA so izjemno raznoliki glikoproteini, ki so izraženi na površini celic. Delimo jih v razreda I (HLA-A, -B in -C) in II (HLA-DR, -DQ in -DP) - dodati ustrezne spletne naslove. Glikoproteine razreda I HLA najdemo na površini vseh telesnih celic z jedrom, pa tudi na krvnih ploščicah ali trombocitih. Glikoproteini razreda II HLA pa so izraženi predvsem na specializiranih celicah, ki jih imenujemo antigen predstavitvene celice. Vsak od nas ima drugačne molekule HLA, zato bi jih lahko označili kot neke vrste notranji »prstni odtis«. Z njihovo pomočjo telo ločuje lastno od tujega in se brani pred okužbami in drugimi škodljivimi vplivi iz okolja. Buren aloimunski odziv, ki je posledica razlik v molekulah HLA med dvema osebama, je osnovna ovira za uspešno presaditev. Zato moramo pri izbiri parov prejemnik - darovalec presadka s pomočjo določanja ali tipizacije tkivnih antigenov HLA oziroma genskih zapisov zanje ugotoviti in zagotoviti primerno tkivno skladnost, s katero preprečimo ali omilimo aloimunsko reakcijo, ki bi bila sicer lahko za prejemnika presadka usodna.
Presaditev kostnega mozga (KM) oziroma krvotvornih matičnih celic (KMC) prihaja v poštev predvsem pri zdravljenju malignih ter nekaterih nemalignih bolezni kostnega mozga in drugih krvotvornih organov (levkemije, mielodisplastični sindromi, diseminirani plazmocitom, maligni limfomi, huda oblika aplastične anemije). Na tak način lahko zdravimo tudi določene solidne novotvorbe ter nakatere podedovane in avtoimunske bolezni. Od vrste bolezni je tudi odvisno ali bomo pri bolniku opravili presaditev krvotvornih matičnih celic darovalca (alogenska presaditev) ali pa njegovih lastnih (avtologna presaditev). Pri alogenski presaditvi je darovalec sorodnik (sorodna alogenska presaditev). Če takšnega darovalca med družinskimi člani ne najdemo, prihaja v poštev presaditev KMC, ki jih daruje nesorodnik (nesorodna alogenska presaditev).
Pri alogenski sorodni presaditvi je darovalec najpogosteje brat ali sestra, ki mora biti z bolnikom tkivno skladen, kar pomeni, da se mora z njim ujemati v sicer izjemno raznolikih tkivnih antigenih HLA. Seveda mora biti darovalec povsem zdrav. Starost darovalca pri sorodni presaditvi ni omejena, v primeru mladoletnih darovalcev pa mora poleg staršev ali skrbnikov dati soglasje za odvzem KMC tudi Etična komisija. Nesorodni darovalec je lahko vsaka zdrava oseba med 18. in 55. letom starosti.
Vsakdo, ki bi želel postati morebitni darovalec KM ali KMC za kateregakoli bolnika na svetu, se lahko vpiše v slovenski register nesorodnih darovalcev kostnega mozga Slovenija-Donor (SD), ki deluje v okviru Centra za tipizacijo tkiv na Zavodu RS za transfuzijsko medicino (ZTM), Šlajmerjeva 6, 1000 Ljubljana. Potem ko ga najprej seznanimo z delovanjem registra, pomenom tkivnih antigenov HLA, načini odvzema KMC in s tem povezanimi možnimi tveganji ter odgovorimo na morebitna vprašanja, darovalec po mednarodno predpisanem protokolu izpolni medicinsko anketo, se pogovori z zdravnikom in podpiše pristopno izjavo za vpis v register. Nato mu dodelimo posebno kodno oznako in mu odvzamemo vzorec krvi (~5 do 20 ml) za tipizacijo oziroma določitev tkivnih antigenov HLA- A, -B in -DR.
Na voljo imamo več različnih tehnik. Od tega, katero izberemo, je odvisno, kako pripravimo in uporabimo krvne vzorce darovalcev. Najpogosteje iz njih izoliramo dezoksiribonukleinsko kislino (DNK) ter v njej s pomočjo posebnih postopkov pomnoževanja in zaznavanja na nivoju nizke ali srednje ločljivosti razberemo osnovne podatke o genskih zapisih za antigene HLA-A, -B in -DR. Te nato povsem anonimno, z ustrezno kodno oznako darovalca, vpišemo v podatkovno bazo našega in svetovnega registra. Določitev ter dokončna potrditev posameznega tipa HLA (imunogenetska analiza) trajata povprečno 2-3 dni. V določenih primerih pa moramo tipizacijo tudi ponoviti. Preostanek krvnih vzorcev in DNK skrbno shranimo v nadzorovanih pogojih.
Vse osebne podatke shranjujemo skladno z nacionalnimi in mednarodnimi zakonskimi in strokovnimi predpisi. Kodno oznako darovalca pa lahko z njegovimi osebnimi podatki poveže le omejeno število pooblaščenih oseb, zaposlenih v registru Slovenija - Donor (SD). Preko registra SD potekajo ustrezno varovano tudi vsi postopki iskanja morebitnih darovalcev za posameznega domačega ali tujega bolnika.
Kadar sodelavci registra ugotovimo, da nek darovalec na osnovnem nivoju tkivno ustreza določenemu bolniku, ga ponovno pokličemo in seznanimo z možnostjo, da bi morda lahko bil primeren darovalec KMC. Za nadaljevanje postopka najprej potrebujemo njegov pristanek. Sledi obširnejša in podrobnejša tipizacija tkivnih antigenov HLA (A, B, C, DR in DQ), s pomočjo katere zelo natančno na nivoju visoke ločljivosti določimo njihove zapise v DNK (alelski zapisi ali aleli). Ker pa posamezni antigeni HLA obstajajo v številnih alelskih različicah, se pogosto zgodi, da že na tej stopnji ugotovimo, da darovalec ni primeren. V primeru pa, ko sta z bolnikom ustrezno tkivno skladna, moramo narediti še potrditveno tipizacijo HLA pri obeh, za kar potrebujemo nove vzorce krvi. Darovalca obvestimo o tem, da je dokončno izbran in ga prosimo za pisni pristanek na darovanje KMC. Nato poskrbimo za pregled pri zdravniku, ki ponovno oceni, če je darovalec zdrav in sposoben za darovanje ter se dogovorimo o datumu odvzema KMC. Isti darovalec lahko daruje KMC večkrat, pri čemer pa mora med posameznimi darovanji miniti dovolj časa.
Povprečni čas od začetka iskanja darovalca za posameznega bolnika do presaditve KMC je v največjih registrih nekje med 4 in 6 meseci, v našem pa 4 mesece. Trajanje iskanja je odvisno od številnih dejavnikov: najbolj seveda od pogostosti kombinacije bolnikovih alelov HLA v posamezni populaciji, pomembna pa je tudi operativnost posameznih registrov ter ne nazadnje dostopnost in odzivnost izbranih darovalcev.
Darovalec mora biti zdrav, podobno kot to velja za darovanje krvi. Dobro urejene kronične bolezni, npr. arterijska hipertenzija, pa ne pomenijo absolutne kontraindikacije za darovanje. O tem vedno odloča odgovorni zdravnik, ki se na vsaki stopnji postopka izbire pogovori z morebitnim darovalcem.
Krvotvorne matične celice lahko zberemo iz kostnega mozga ali iz venske krvi. V prvem primeru poteka zbiranje v operacijski dvorani. Darovalec je v anesteziji. Postopek traja približno 1-2 uri. Iz medeničnih kosti zdravnik odvzame potrebno količino kostnega mozga, ki je pomešan s krvjo. Količina odvzetega kostnega mozga predstavlja približno 2-3 % celotnega kostnega mozga darovalca. Darovalca praviloma sprejmemo v bolnišnico dan pred zbiranjem, nato pa dan za tem odide domov. Pred odvzemom opravimo vse predpisane medicinske preiskave, tudi tiste, ki so potrebne za anestezijo. Teden ali dva pred zbiranjem mu na Zavodu za transfuzijsko medicino odvzamemo njegovo lastno kri, ki mu jo v obliki avtotransfuzije vrnemo po končanem posegu.
Zbiranje KMC iz venske krvi poteka ambulantno. Darovalcu pet dni pred zbiranjem dajemo dvakrat dnevno po eno podkožno injekcijo zdravila, s katerim spodbudimo razmnoževanje krvotvornih celic v kostnem mozgu in njihovo prehajanje v kri. Običajno darovalec v tem času občuti bolečine v kosteh in mišicah. Samo zbiranje s pomočjo posebnega aparata traja od 4 do 6 ur, postopek pa je podoben zbiranju krvnih ploščic (trombocitov). Pri tem načinu zbiranja darovalcu odvzamemo le krvotvorne matične celice, vse preostale sestavine krvi pa mu vrnemo nazaj.
Tveganje pri darovanju kostnega mozga je za darovalca minimalno. Možni so sicer izredno redki zapleti zaradi anestezije, le izjemoma pa lahko pride do krvavitev ali okužbe na mestih odvzema. Zagotovo pa lahko darovalci krajši čas, vendar ne več kot teden ali dva, na mestih odvzema občutijo blage bolečine.
Pri zbiranju KMC iz venske krvi pa darovalec, kot smo že omenili, lahko občuti bolečine zaradi prejemanja zdravila, ki pospeši množenje KMC. Le-te prenehajo dan do dva po zadnjem prejetem odmerku. Samo darovanje kostnega mozga oziroma KMC pa sicer ne predstavlja nobene večje nagnjenosti za okvaro kostnega mozga, imunskega sistema ali morebitne druge bolezni.
Okužbe z virusi praviloma niso možne, saj odvzem poteka v sterilnih oziroma nadzorovanih pogojih, darovalec pa lahko dobi le transfuzijo svoje lastne, avtologne krvi, in še to le v primeru tako imenovanega klasičnega odvzema kostnega mozga. Sicer pa je vsa kri, ki jo v Sloveniji darujejo krvodajalci, skrbno testirana in varna.
Darovalec kostnega mozga običajno zapusti bolnišnico 24 ur po odvzemu, medtem ko zbiranje matičnih celic iz krvi poteka ambulantno. V slednjem primeru bolniški stalež praviloma ni potreben, medtem ko po klasičnem odvzemu kostnega mozga zaradi morebitnih bolečin lahko priporočimo krajši stalež, ki običajno lahko traja 2-3 dni.
Odvzem KMC nesorodnemu prostovoljnemu darovalcu je dovoljen samo, če ta v to pisno privoli.
Prvi pristanek podpiše možni darovalec že ob vpisu v register Slovenija - Donor, nato pa pred prvim odvzemom krvnega vzorca za tipizacijo tkivnih antigenov HLA, in sicer potem, ko je bil seznanjen o naravi, namenu in poteku celotnega postopka darovanja KMC, verjetnosti uspeha morebitne presaditve ter o možnih tveganjih zanj in je izpolnil predpisani medicinski vprašalnik.
Ker je darovanje povsem prostovoljno in anonimno, lahko darovalec svojo privolitev kadarkoli prekliče.
Podatki o darovalcu in prejemniku so skrbno varovani in so poklicna skrivnost. Pri morebitnem medsebojnem razkrivanju identitete prejemnika in darovalca sicer upoštevamo želje obeh, predvsem pa sledimo priporočilom in zahtevam Svetovnega združenja nesorodnih darovalcev KMC (World Marrow Donor Association) ter Svetovnega registra (Bone Marrow Donors Worldwide) ter seveda tudi nacionalnim zakonskim predpisom.
ZTM je javni zdravstveni zavod, ki zagotavlja preskrbo s krvjo in krvnimi pripravki, diagnostične in terapevtske storitve, vodenje registra darovalcev kostnega mozga, preskrbo z zdravili iz krvi ter izdelavo diagnostičnih reagentov.
Razvijamo nove tehnologije, produkte in storitve, ki omogočajo varnejšo transfuzijo in transplantacijo, nove terapije ter boljšo diagnostiko.
Izobraževalna dejavnost Zavoda RS za transfuzijsko medicino poteka v tesni povezavi z razvojno, raziskovalno in evalvacijsko dejavnostjo Zavoda.
Seznam publikacij s kazali, ki smo jih izdali za laično in strokovno javnost, si lahko ogledate na naslednjih straneh.