PRIMERI ZDRAVLJENJA S KRVJO 

POLITRAVMA

Po definiciji je politravma stanje, kjer so poškodovani organi v dveh telesnih votlinah ali stanje, kjer so poškodbe na dveh organskih sistemih in ena izmed njih neposredno ali posredno ogroža življenje. Pogosto takšne poškodbe povzročijo šok. Zdravljenje skoraj vedno terja tudi nadomeščanje izgubljene krvi iz obtoka in tkiv. Kljub napredku na področju operativnih strok je izguba krvi in s tem potreba po transfuziji pri tako poškodovanih še vedno velika. S transfuzijo krvnih komponent popravljamo in vzdržujemo oksiformno kapaciteto krvi, hkrati pa vzdržujemo ustrezen znotraj-žilni volumen ter popravljamo motnje hemostaze. Pri politravmatiziranih je skoraj neizogibna tako imenovana masivna transfuzija, ki pomeni zamenjavo bolnikove krvi s koncentriranimi eritrociti v 24 urah ali transfuzijo 10 enot v nekaj urah. Poleg izgube eritrocitov, ki oskrbujejo tkiva s kisikom, se pri tako obsežnih poškodbah soočamo tudi z motnjami v strjevanju krvi, ki so posledica, na eni strani pomanjkanja trombocitov zaradi njihove razredčitve s komponentami, ki le-teh ne vsebujejo (koncentrirani eritrociti in sveže zmrznjena plazma), na drugi strani pa so posledica razredčitve drugih dejavnikov, ki poleg trombocitov tudi sodelujejo pri procesu strjevanja. Faktorje strjevanja krvi lahko nadomeščamo bodisi s svežo zmrznjeno plazmo bodisi z njihovimi koncentrati, pridobljenimi z različnimi tehnologijami.

Pojav politravmatiziranega poškodovanca je nenačrtovan. Stanje je urgentno in zahteva hitro ukrepanje, zato je treba v kratkem času zagotoviti zadostno količino primernih komponent krvi. Politravmatiziran poškodovanec lahko potrebuje transfuzijo tudi 10 do 20 enot koncentriranih eritrocitov (v izjemnih primerih tudi več), več enot sveže zmrznjene plazme (ali koncentratov dejavnikov strjevanja krvi) in transfuzijo trombocitov. Transfuzija komponent krvi resda predstavlja le delček v celotni obravnavi politravmatiziranega pacienta, je pa temelj njegove urgentne obravnave.

PRESADITEV LEDVIC

Bolnikom, ki jim je odpovedalo delovanje ledvic, življenje omogoča dializa. Z njeno pomočjo se iz telesa odstranjujejo škodljive snovi in odvečna voda. Vsi ti bolniki so pri svojih življenjskih aktivnostih precej omejeni. Skoraj popolno vrnitev v vsakdanje življenje jim omogoči delujoča presajena ledvica. Presaditev ali transplantacija ledvice druge osebe je najpogostejša presaditev organov in je najboljši način zdravljenja bolnikov s kronično ledvično odpovedjo. Možna pa je tudi že pred dokončno odpovedjo lastnih ledvic. Za uspešno presaditev ledvice je potrebna velika tkivna (HLA) skladnost. Za prejemnika je presajena ledvica tujek, ki se ga njegovo telo skuša znebiti, zato mora po presaditvi vse življenje jemati imunosupresivna zdravila. Stranski učinek teh zdravil je zmanjšana odpornost proti okužbam.

Kljub temu, da poseg traja približno tri ure, je z napredovano tehniko izguba krvi običajno majhna, transfuzija komponent iz krvi pa med samo operacijo ni vedno potrebna. Pred posegom pa kljub temu za takšnega bolnika pripravimo 4 primerne enote filtriranih koncentriranih eritrocitov. Na željo klinike in glede na indikacije občasno zagotavljamo za paciente tudi CMV negativne enote koncentriranih eritrocitov. Iskanje CMV negativnih enot zahteva dodaten čas, ki si ga, v nasprotju z ostalimi presaditvami solidnih organov, v tem primeru lahko 'privoščimo'.

PRESADITEV JETER

Presaditev - transplantacija jeter je edina rešitev za bolnike s kronično ali z akutno odpovedjo delovanja jeter, saj se vsaka dokončna odpoved tega organa za bolnika konča s smrtjo. Na žalost ne obstaja nadomestna podpora za prehodno obdobje čakanja na transplantacijo, kot je pri odpovedi ledvic dializa, ali mehanska podpora s pomočjo umetnega srca pri napredovalem srčnem popuščanju. Pravočasna presaditev jeter pomeni za bolnika možnost vrnitve v normalno življenje, ob seveda doživljenjski podpori z imunosupresivnimi zdravili. Tako kot pri ostalih presaditvah je tudi tu izjemnega pomena multidisciplinaren pristop številnih strokovnjakov in njihovo usklajeno delovanje, saj morajo biti jetra presajena v dvanajstih urah po odvzemu. Med ostalimi kriteriji, ki vplivajo na izbor prejemnika jeter, je tudi krvna skupina prejemnika in darovalca.

Presaditev jeter je dolgotrajna, tehnično zahtevna operacija. Dodatna oteževalna okoliščina pa je, da so jetra izjemno prekrvavljen organ, bolniki s končno odpovedjo jeter pa imajo tudi portalno hipertenzijo, zmanjšano koncentracijo plazemskih beljakovin, moteno hemostazo (v okvarjenih jetrih se ne tvorijo faktorji, potrebni za normalno strjevanje krvi in za spodbujanje nastajanja trombocitov), imajo pa tudi povečano vranico, kjer se pospešeno uničujejo že tako številčno nezadostni trombociti. Poleg znižanih vrednosti faktorjev strjevanja krvi in znižanih trombocitov, pa pri nekaterih pride na drugi strani tudi do povečane fibrinolitične aktivnosti (povečana razgradnja nastalih strdkov). Kljub temu, da se je potreba po krvi pri jetrnih transplantacijah drastično zmanjšala, pa vse navedeno vpliva tudi na to, da presaditev jeter zahteva največ krvnih komponent v skupini transplantacij organov.

Za pacienta pred presaditvijo jeter običajno pripravimo 20 enot primernih koncentriranih filtriranih eritrocitov, 40 enot sveže zmrznjene plazme in 3 enote koncentriranih trombocitov. Glede na časovno omejitev, v kateri morajo biti jetra presajena in glede na količine komponent krvi, ki jih moramo zagotoviti v tako kratkem času, se pacienti na čakalni listi za presaditev jeter vodijo po posebnem protokolu, s katerim se želimo izogniti zapletom pri tako urgentni pripravi ustreznih komponent.

PRESADITEV KRVOTVORNIH MATIČNIH CELIC

Presaditev krvotvornih matičnih celic (KMC) je eden od nadaljevalnih načinov zdravljenja krvnih in drugih bolezni. Ne glede na indikacijo za presaditev in ne glede na izvor KMC (lastne ali ne lastne) je to poseg, ki zahteva predpripravo bolnika po posebnem protokolu (kondicioniranje). Namen tako imenovanega kondicioniranja, ki povzroči aplazijo kostnega mozga, je, da zavre bolnikovo sposobnost zavrnitve presadka in da povsem uniči tudi maligne celice (levkemične in druge rakave celice).

Sam postopek transplantacije je kratkotrajen, vendar zahteven poseg, med katerim je potrebna podpora s komponentami iz krvi, kot so koncentrirani eritrociti, trombociti in sveže zmrznjena plazma. Vendar pa takšni bolniki zaradi aplazije kostnega mozga, ki ni sposoben tvoriti lastnih krvnih celic, potrebujejo transfuzijsko podporo že pred dejansko transplantacijo, kakor tudi v obdobju po transplantaciji. Podaljšano podporo s komponentami iz krvi potrebujejo vse dokler presadek ne tvori zadostnega števila ustreznih celic, kar pa je odvisno od agresivnosti kondicioniranja, od števila KMC v pripravku ter od načina zbiranja KMC (kostni mozeg, periferne KMC, KMC iz popkovnične krvi). Kriterij primernosti za presaditev KMC je ujemanje prejemnika in presadka v humanih levkocitnih antigenih (HLA), kar pa ni povezano z običajnimi krvnimi skupinami, ki jih poznamo (O, A, B, AB). Ob neujemanju krvnih skupin je pravilni izbor primernih komponent krvi za prejemnika v obdobju po transplantaciji KMC zahteven, saj lahko vpliva na izid zdravljenja. Za vzdrževanje primerne ravni hemoglobina in s tem povezane oksigenacije tkiv bolniki prejemajo koncentrirane filtrirane eritrocite. V povprečju je v desetih tednih po transplantaciji potrebnih 6 do 20 enot koncentriranih eritrocitov (odvisno od hitrosti vgnezditve presadka in njegovega delovanja). Z namenom preprečevanja in tudi zdravljenja krvavitev (zaradi pomanjkanja trombocitov) bolniki po presaditvi krvotvornih matičnih celic prejemajo filtrirane trombocite vsake 2 do 4 dni. Granulocitnih transfuzij se poslužujemo redko, zgolj v primeru refraktarnih, na antibiotično terapijo odpornih bakterijskih infekcij. Vse komponente, razen sveže zmrznjene plazme, morajo biti za bolnike, določeno obdobje pred in po transplantaciji, obsevane. Podporna transfuzija komponent krvi pri pacientih s presaditvijo KMC omogoča (ob seveda tudi drugi terapiji) preživetje pacientov v kritičnem obdobju, ko njihov kostni mozeg ne deluje samozadostno.

ZTM se predstavi

ZTM je javni zdravstveni zavod, ki zagotavlja preskrbo s krvjo in krvnimi pripravki, diagnostične in terapevtske storitve, vodenje registra darovalcev kostnega mozga, preskrbo z zdravili iz krvi ter izdelavo diagnostičnih reagentov.

Raziskave in razvoj

Razvijamo nove tehnologije, produkte in storitve, ki omogočajo varnejšo transfuzijo in transplantacijo, nove terapije ter boljšo diagnostiko.

Izobraževanje

Izobraževalna dejavnost Zavoda RS za transfuzijsko medicino poteka v tesni povezavi z razvojno, raziskovalno in evalvacijsko dejavnostjo Zavoda.

Publikacije

Seznam publikacij s kazali, ki smo jih izdali za laično in strokovno javnost, si lahko ogledate na naslednjih straneh.