Creutzfeldt–Jakobova bolezen je oblika motnje v delovanju osrednjega živčevja zaradi naglega in napredujočega propadanja možganskih celic. Kaže se s psihičnimi znaki (spremembe v osebnosti in obnašanju, čustvena labilnost), motnjami spomina, zaznavanja in gibanja (motena koordinacija, nehoteni gibi, krči). Bolezen se v nekaj mesecih ali letih konča s smrtjo. Do sedaj še niso odkrili uspešnega načina zdravljenja.
Poznamo več oblik Creutzfeldt-Jakobove bolezni. Poleg dedne oblike, ki se pojavlja v družinah in ima počasnejši potek, obstaja še oblika, ki ni dedna. V prenos te oblike bolezni so vpleteni prioni, to so drobni proteinski delci, ki so jih našli v možganih in nekaterih drugih tkivih obolelih. Ugotovljen je bil prenos bolezni s presaditvijo možganske ovojnice okuženega darovalca in z zdravljenjem z izvlečki človeške hipofize. Možnost prenosa bolezni s krvjo in krvnimi pripravki do danes še ni bila dokazana.
Od leta 1994 se pojavljajo posamezni primeri nove oblike te bolezni, ki jo povezujejo z izbruhom epidemije »bolezni norih krav« v Veliki Britaniji. V možganih obolelih živali so namreč našli podobne proteinske delce in bolezenske spremembe kot pri novi obliki Creutzfeldt-Jakobove bolezni, zato domnevajo, da je bil izvor okužbe meso okužene govedine.
Bivanje, operacija, transfuzija krvi v Veliki Britaniji ali Irski v obdobju od 1980 - 1996 (skupno 12 mesecev) je vzrok za trajni odklon zaradi Creutzfeldt–Jakobove bolezni.
