18. september 2025
Zavod za transfuzijsko medicino (ZTM) in Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L, sta ob svetovnem dnevu darovalcev KMC, ki ga letos obeležujemo 20. septembra, ponovno zagnala kampanjo Daj se na seznam, s katero želita v register Slovenija Donor pritegniti vsaj 1000 novih potencialnih darovalcev krvotvornih matičnih celic (KMC). Povečana potreba po darovalcih je nujna, saj je presaditev KMC za mnoge bolnike z najhujšimi oblikami krvnih rakov edina možnost preživetja, uspeh, da najdejo bolniku primernega darovalca pa je odvisen od velikosti in raznolikosti registra darovalcev.
Slovenija potrebuje vsaj 1.000 novih potencialnih darovalcev krvotvornih matičnih celic
Pozivamo k vpisu v register Slovenija Donor.
Na novinarskem dogodku so sodelovali:
Dr. Ivica Marić, strokovni direktor ZTM
Dr. Sendi Montanič, vodja registra Slovenija Donor, ZTM
Mag. Marko Cukjati, predstojnik Oddelka za terapevtske storitve ZTM
Kristina Modic, izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L
Urška Kolenc, predsednica društva Junaki 3. nadstropja
Vita Kolenko, darovalka krvotvornih matičnih celic
(od desne proti levi)
»Presaditev krvotvornih matičnih celic je pogosto edina možnost ozdravitve ali dolgoročnega preživetja za bolnike s hudimi oblikami krvnih bolezni, posledično večina bolnikov, ki potrebuje to vrstno zdravljenje. Večina bolnikov prihaja iz oddelka za hematologij UKC Ljubljana ali iz oddelka za pediatrično hematologijo/onkologijo,« pojasnjuje dr. Ivica Marić, strokovni direktor ZTM. »Na Zavodu RS za transfuzijsko medicino imamo pri tem pomembno vlogo – poleg iskanja darovalcev, tipizacije bolnikov in darovalcev skrbimo za varen odvzem celic in organizacijo presaditev. Uspešnost zdravljenja je neposredno povezana s tem, kako širok in raznolik je naš register, zato si prizadevamo, da se ves čas širi in pomlajuje.«
Velikost in raznolikost registra sta ključnega pomena
Kot dodaja Dr. Sendi Montanič, vodja registra Slovenija Donor, ZTM, večji register pomeni več možnosti, da se za vsakega bolnika najde skladni darovalec, in omogoča hitrejše odzive v nujnih primerih. »Register Slovenija Donor deluje že 34 let in danes vključuje skoraj 25.000 posameznikov. To nas uvršča med srednje velike evropske registre, a da lahko bolnikom res zagotovimo najboljše možnosti, potrebujemo še več mladih, zdravih darovalcev. Domači register ima namreč posebno prednost – slovenski bolniki najpogosteje najdejo skladnega darovalca prav v Sloveniji, saj si delimo značilne vzorce HLA antigenov. Predpogoj za uspešno presaditev KMC je namreč, da med prejemnikom in darovalcem ni neskladnosti v tkivnih antigenih imenovanih humani levkocitni antigeni (HLA). Ustreznost darovalčevih KMC za določenega bolnika je tudi geografsko pogojena. Dve naključni osebi, ki nista v sorodu, imata zelo redko enak tip HLA, torej je verjetnost, da bosta tkivno skladni, majhna. Lahko pa pričakujemo, da si bodo osebe iste rase, še bolj pa narodnosti med seboj bolj podobne, kot osebe različnih ras ali narodnosti. Največ slovenskih darovalcev je tako darovalo za slovenske bolnike.«
V Sloveniji je trenutno vpisanih le dober 1 % prebivalcev, medtem ko v najbolje razvitih državah registri obsegajo do 10 % prebivalstva. Zato kampanja Daj se na seznam vsake nekaj let pospeši vpis, za katerega bi si sicer želeli, da neprekinjeno poteka skozi vse leto. Zaradi starosti vsako leto iz registra izbrišejo približno 500 darovalcev, zato bi se register iz leta v leto zmanjševal, v kolikor ne bi vpisovali novih darovalcev. V zadnjih letih slovenski hematologi uspešno izvajajo vedno več zdravljenj s transplantacijo krvotvornih matičnih celic, zato se povečuje tudi potreba po darovalcih KMC. Zelo pomembno je, da se domači register širi in pomlajuje, saj večji in obsežnejši kot je register, večja je verjetnost, da vsak bolnik dobi ustreznega darovalca – in s tem priložnost za novo življenje.
Kako in kdo se lahko vpišejo v register Slovenija Donor?
Vpis v register je preprost in neboleč. Vpiše se lahko vsak zdrav posameznik, ki je star med 18 in 40 let in tehta vsaj 50 kg.
Izpolni se spletni vprašalnik na www.slovenijadonor.si, nato na dom prejmete paket za odvzem brisa ustne sluznice ter ga v priloženi kuverti s plačano poštnino vrnete na naslov Slovenija Donor, Zavod RS za transfuzijsko medicino.
Vpisani posameznik postane član tako slovenskega kot tudi svetovnega registra. Čeprav je verjetnost, da bo nekdo iz registra dejansko daroval, le okoli 0,4 %, velikost registra bistveno poveča možnosti, da se za bolnika najde tkivno skladni darovalec.
Številne klinične študije potrjujejo, da je uspešnost presaditve bistveno večja, če je darovalec mlajši (mlajši od 30 let), zato si želijo v register vpisati čim več mladih zdravih posameznikov.
Brat ali sestra po krvi za celo življenje
Pomembnost darovalca pa daleč presega samo medicinski vidik. Kristina Modic, izvršna direktorica Združenja L&L pojasnjuje, da nesorodni darovalec bolniku prinese neprecenljivo možnost zdravljenja in upanja: »Bolniki, ki čakajo na presaditev KMC, čakajo z vsem srcem in so darovalcem izjemno hvaležni. Del celega tega procesa ni samo bolnik, ampak so tudi vsi njegovi bližnji. Bolnik prvi šok doživi s prejetjem diagnoze, novo soočenje pa je, ko izve, da je njegova edina možnost za preživetje zdravljenje z darovanimi KMC. Z vsem srcem upa, da bodo našli ustreznega darovalca v domačem ali svetovnem registru. Kot povejo bolniki, je to eno najtežjih obdobij. Ko izvejo, da so našli darovalca, to pomeni odrešitev, novo možnost za življenje. A s tem še ni povsem konec negotovosti. Bolniki so navadno do transplantacije še vedno v strahu, da si darovalec morda ne bi premislil ali bi kar koli drugega prekrižalo darovanje ali presaditev. Pomirjeni so šele, ko v bolniško sobo pripeljejo darovalčeve KMC in jih aplicirajo. To je za bolnike in njihove svojce navadno izjemno čustven trenutek in dan, ki ga praznujejo kot novo rojstvo, nov rojstni dan. Darovanje celic ima za bolnika in njegove bližnje nepredstavljivo veliko vrednost.«
Kako darovanje olajša življenje tudi staršem mlajših bolnikov, izpostavlja Urška Kolenc, predsednica društva Junaki 3. nadstropja, ki vrednost bogatega registra vidi tudi v tem, da omogoča osredotočenje na zdravljenje in prinaša občutek olajšanja in zaupanja, da ni treba čakati na nemogoče: »Tudi številni otroški raki se zdravijo z matičnimi celicami. Čakanje na darovalca je nekaj najtežjega in dobiti darovalca je tehtnica med življenjem in smrtjo otroka. Zato poln, bogat register potencialnih darovalcev pomeni predvsem upanje, na katerega se v tem težkem obdobju zares močno opiramo.«
Poleg odraslih bolnikov v registru Slovenija Donor namreč iščejo tudi skladne darovalce za otroke.
V kampanji svojo zgodbo deli tudi Vita Kolenko, darovalka krvotvornih matičnih celic, ki je KMC že darovala in s tem nekomu omogočila novo priložnost v življenju. Njena izkušnja jasno pokaže, kako lahko vsak posameznik, ki se vpiše v register, spremeni življenje drugega človeka, in hkrati opogumlja druge, da sledijo njenemu zgledu. »Poudariti želim, da darovanje ni naporno, greš sicer skozi postopek, ki traja nekaj dni, ko se telo spodbujeno pripravlja na darovanje KMC, vendar če imaš v mislih, da pomagaš nekomu, da boš nekomu rešil življenje, pač potrpiš. Zagotovo bi šla ponovno. Sam odvzem KMC oz. darovanje izgleda kot krvodajalska akcija, le da traja malo dlje. Med odvzemom pogledaš tri filme – in nekomu rešiš življenje. V zameno nič ne pričakuješ, ker daruješ. To se mi zdi super, da sem tega sposobna, in želim, da bi bilo še več mladih, ki bi temu sledili.«
)
