Namen izobraževanja

Udeleženci izobraževanja pridobijo teoretična in praktična znanja s področja transfuzijske medicine in transplantacije, celične in tkivne terapije ter laboratorijske diagnostike. 

Čeprav je osnovna dejavnost transfuzijske medicine še vedno preskrba s krvjo in zdravljenje s  krvnimi pripravki, danes ne gre več za golo nadomestno zdravljenje,  temveč za vrsto drugih terapevtskih postopkov, kot so različne oblike afereze, transplantacije krvotvornega tkiva, adoptivna imunska terapija, sistemsko in lokalno hemostatsko zdravljenje, transplantacija matičnih celic in celično inženirstvo. Njihov skupni cilj ni pasivno nadomeščanje, temveč aktivno in ciljano vzpostavljanje porušenega homeostaznega ravnovesja posamičnih funkcij krvi, tj. njenih hemodinamskih, oksiformnih, hemostatskih,  metabolnih, tkivnotvornih in imunskih funkcij.

Teoretični del izobraževanja vključuje naslednja področja transfuzijske medicine:

• preskrbo s krvjo (krvodajalstvo, zbiranje, testiranje in predelava krvi ter shranjevanje in posredovanje krvnih pripravkov),
• zdravljenje s krvjo in krvnimi pripravki, celicami in posebnimi terapevtskimi postopki,
• laboratorijsko diagnostiko (imunohematološke, imunogenetske, virološke in mikrobiološke preiskave ter storitve, s katerimi se zagotavlja tkivno skladnost, obenem pa preprečuje ali nadzoruje neželene učinke transfuzije in transplantacije).

Praktično usposabljanje poteka na področju preskrbe s krvjo in laboratorijske diagnostike.

Za področje imunohematologije morajo udeleženci izvesti določeno število laboratorijskih preiskav (npr. določitev krvne skupine ABO, RhD in Kell).