PORABA KRVI

Potrebe po komponentah krvi različnih krvnih skupin so nepredvidljive in večinoma sovpadajo s porazdelitvijo krvnih skupin med prebivalstvom. V Sloveniji sta najpogostejši krvni skupini A in 0 (A približno 40 %, 0 38 %), krvne skupine B je 15 %, krvno skupino AB pa ima približno 7 % ljudi). RhD pozitivnih je okoli 82 % ljudi, RhD negativnih pa le okoli 18 %. 

Bolezni in krvavitve, ki ogrožajo zdravje ali življenje zaradi pomanjkanja krvi in njenih sestavin, zdravimo s transfuzijami krvi. Največji porabniki krvi so bolniki z boleznimi krvi in krvotvornih organov (kostnega mozga), bolniki z rakom, bolniki, zdravljeni s transplantacijo organov in kostnega mozga, ponesrečenci ter bolniki, ki kri potrebujejo zaradi operativnih posegov.

 

 

Operativni poseg in povprečna poraba krvi:

  • srčna operacija – okoli 6 enot krvi, kar pomeni 6 krvodajalcev,
  • operacija rakastih novotvorb – 2 ali več enot krvi, kar pomeni 2 krvodajalca ali več,
  • presaditev jeter – 5 do 20 enot krvi, kar pomeni 5 do 20 krvodajalcev,
  • ponesrečenci – tudi do 30 enot krvi, kar pomeni do 30 krvodajalcev,
  • komplikacije pri porodu – 5 ali več enot krvi, kar pomeni 5 ali več krvodajalcev.


Takšne oblike zdravljenja omogočajo krvodajalci, saj za kri zaenkrat nimamo ustreznega nadomestila. Pri zdravljenju s krvjo  si lahko  pomagamo le ljudje med seboj.  

Vsak delovni dan potrebujemo v povprečju 300 do 350 krvodajalcev, da zagotovimo zdravljenje bolnikov s krvjo.