1.Kaj so limfociti in zakaj se uporabljajo?
Limfociti so ena od treh vrst belih krvničk – levkocitov. Zaradi svoje sposobnosti uničevanja mikroorganizmov ali telesu tujih celic varujejo telo pred okužbami in tumorji.
Ločimo limfocite T, limfocite B ter naravne celice ubijalke. Pri odstranjevanju tumorskih celic in mikroorganizmov imajo najpomembnejšo vlogo citotoksični limfociti – celice T ubijalke ter naravne celice ubijalke. Citotoksičnost pomeni, da aktivirani limfociti ob stiku s tumorsko celico ali okuženo celico le-to uničijo. Med limfociti T se nahajajo tudi celice T pomagalke, ki krepijo odziv citotoksičnih limfocitov in nastajanje protiteles.
Limfocite, ki jih pridobimo z afereznim odvzemom, uporabljamo za različne namene:
1) priprava donorskih limfocitov (DLI)
Darovalec, ki je že daroval krvotvorne matične celice, daruje limfocite za istega bolnika. Ti se uporabljajo takrat, ko se je krvna bolezen po transplantaciji vrnila. Z darovalčevimi limfociti poskušamo doseči učinek proti bolezni – t. i. graft versus leukemia (GVL) efekt in pozdraviti bolnika.
2) priprava virusno specifičnih limfocitov T (VSL)
Darovalec, ki je prebolel virusno okužbo (Epstein- Barr virus, citomegalovirus, virus BK idr.), daruje limfocite, ki jih v nadaljevanju obdelamo tako, da v večji meri izberemo samo tiste celice, ki bodo delovale proti specifičnemu virusu. Tiste celice, ki bi lahko povzročile neželene učinke pri prejemniku (bolezen presadka proti gostitelju), izločimo. VSL uporabimo za zdravljenje težko ozdravljivih virusnih okužb pri bolnikih z oslabljenim imunskim sistemom (stanje po transplantaciji matičnih celic ali solidnih organov, dedne imunske pomanjkljivosti idr.)
3) priprava celic CAR-T (Chimeric antigen receptor- T cells)
Gre za celično terapijo, pri kateri iz bolnikovih limfocitov T s pomočjo genske spremembe pridobimo limfocite T, ki so sposobni prepoznavati in uničevati levkemične celice (akutna limfoblastna levkemija) ali limfomske celice (velikocelični difuzni limfom celic B). Celice gensko spremenijo in obdelajo v farmacevtskem laboratoriju.
2. Kako pridobimo limfocite?
Enojedrne celice, med katerimi so tudi limfociti (vrsta belih krvničk – levkociti,) lahko s postopkom afereze zberemo iz venske krvi.
3. Kdo je lahko darovalec limfocitov?
4. Kaj je afereza?
Afereza je varen in učinkovit način zbiranja različnih krvnih sestavin. S posebnim aparatom – celičnim ločevalcem – se odvzeta venska kri ločuje v želene sestavine, ki se zadržijo zunaj telesa, preostale sestavine pa se vrnejo v krvni obtok.
Za uspešno izvedbo afereze sta potrebna dva venska dostopa, in sicer: iz ene vene (običajno v komolčnem pregibu) se kri črpa v aparat, kjer poteka ločevanje celic s pomočjo centrifugiranja. Želene celice se zbirajo v posebno vrečko, preostale krvne sestavine pa se istočasno vračajo v veno na drugi roki.
Postopek odvzema limfocitov z aferezo traja od 2 do 5 ur, odvisno od zahtev.
5. Kaj je pomembno za darovalca pred prihodom na odvzem limfocitov?
Bolnik/darovalec pred predvidenim odvzemom limfocitov opravi pregled na ZTM, kjer zdravnik transfuziolog določi njegovo primernost za odvzem celic s postopkom afereze, medicinska sestra pa potrdi ustreznost perifernih žil oz. poda zahtevo za vstavitev osrednjega venskega katetra.
Glede na indikacijo pri bolniku/darovalcu opravimo testiranje na označevalce okužb (HIV, HBC, HCV, sifilis, CMV, toksoplazma), in če je potrebno, določimo antigene v sistemu HLA.
Pri darovalcu, ki daruje virusno specifične limfocite, določimo označevalce prebolele okužbe (protitelesa proti CMV, EBV, BK idr).
Pri darovalcu, ki daruje virusno specifične limfocite, določimo označevalce prebolele okužbe (protitelesa proti CMV, EBV, BK idr).
Bolnik/darovalec naj na zbiranje limfocitov pride spočit, v čistih in udobnih oblačilih. Zaužije naj lažji in nemasten obrok ter dan pred postopkom pije dovolj tekočine, kar omogoči večjo uspešnost venepunkcije in ustrezen pretok krvi (40–70 ml/min) za uspešno izvedbo afereze.
6. Kaj se zgodi z zbranimi celicami po odvzemu?
Zbrane limfocite glede na vrsto zahtevanega pripravka zamrznemo (DLI), obdelamo (VSL) ali pošljemo v farmacevtski laboratorij (CAR-T).
7. Kakšna tveganja so povezana s postopkom in kako jih zmanjšujemo?
8. Kaj je pomembno za darovalca po odvzemu limfocitov ?
Darovalec/bolnik naj na dan odvzema ne opravlja težjih fizičnih del, po opravljenem postopku pa naj še vsaj pol ure ostane pod nadzorom zdravstvenega osebja. V tem času prejme malico in napitke. Priporočljivo je, da odide v spremstvu druge osebe. Vbodna mesta naj bodo kompresijsko obvezana še 4–6 ur. Če po odstranitvi obveze vbodno mesto še krvavi, jo je potrebno namestiti nazaj še za nekaj ur. V primeru premočne kompresije (zatekanje roke pod prevezo, sprememba barve roke, mravljinci) se lahko preveza razrahlja.
9. Naročanje limfocitnih pripravkov
Lečeči zdravnik hematolog, pediater ali onkolog obvesti zdravnika na Zavodu RS za transfuzijsko medicino (Oddelek za terapevtske storitve, Center za afereze) o potrebi zdravljenja z limfocitnimi pripravki vsak delavnik,
na telefon: 01 54 38 115, 01 54 38 304 ali 030 704 155
ali na e-mail naslov: ots.afereze@ztm.si
